Helsinki, maj 18, 2001.
Vo ~est na 30-tiot rodenden na Federacijata na Finskata Asocijacija na Pronao|a~i (KEKE).

Naslovot {to mu be{e daden na moeto izlagawe e provokativen. A sepak toa ne e laga. Ne e samo pregolema `elba da se misli deka Svetskiot Patent eden den }e go zdogleda svetloto na denot. No koga? Toa e pra{aweto! Sekako ne za 5 godini, ili duri ni za 10 godini. Mo`ebi za 15 godini ili duri i za pove}e? Koj znae?
Ne e tajna deka mnogu eksperti od poleto na industriskata sopstvenost se protiv celosnata ideja za Svetski Patent. Principielno i poradi razni pri~ini. Ostanatite ne se protiv ovaa ideja, no tvrdat deka Svetskiot Patent e nevozmo`en vo svetot voden od dr`avite. Bidej}i dr`avite, kako {to sekoj znae, se mnogu ~uvstvitelni koga ja gubat svojata mo}, svojata suverenost vo bilo koj domen.
    Ne, toa ne e nevozmo`no. Ne, toa ne e son. Svetskiot patent }e go vidi svetloto eden den, eden ist patent priznaen vo celiot svet. Patent prifaten od site zemji.
Nekoi velat deka sme sonuva~i na jave. Da, nie sme sonuva~i na jave!
I nie sme gordi {to sme sonuva~i na jave. Posle site mnogu ne{ta vo `ivotot izrodeni vo soni{tata. Jas }e otidam i ponapred, poprecizno, toa e ulogata na pronao|a~ite, da bidat sonuva~i na jave. Da ja upotrebat nivnata imaginacija.


* * * * * *

Zalagaj}i se za mislata za Svetskiot Patent, edno pra{awe sekoga{ mi se vra}a vo mislite. Zo{to pronao|a~ite ne bi mo`ele da u`ivaat sistem sli~en na onoj {to se primenuva kaj pisatelite? Kako {to znaete, poedine~noto avtorsko pravo go za{tituva pisatelot vo celiot svet.
Ne mi e jasna pri~inata na taa razlika na tretman pome|u pronao|a~ite i pisatelite. Si zamisluvam, deka koga se prifa}ale dvata razli~ni me|unarodni sistemi za za{tita na intelektualna sopstvenost - sistemot na avtorski prava i patentniot sistem - nivnite avtori nemale namera da sozdadat golem jaz pome|u pisatelite i pronao|a~ite kako {to postoi denes.     Ova se odnesuva sekako na vremeto koga Berlinskata Konvencija za za{tita na literaturni i umetni~ki dela i Pariskata Konvencija za za{tita na industriska sopstvenost, bea usvoeni vo 1886 god. i 1883 god. sekoja posebno.
Vo toa vreme, postoeja nekolku nezavisni zemji , i edna dlanka ogromni imperii i glavni dr`avi koi{to upravuvale so pove}eto teritorii vo celiot svet. Podocna, posle Prvata i Vtorata svetska vojna, brojot na nezavisnite zemji porasna. Toj porast be{e drasti~en vo {eesettite koga pove}e zemji od Tretiot svet ja dobija svojata nezavisnost, i povtorno vo devedesettite koga padna Sovetskiot Sojuz. Deneska ima pribli`no 200 zemji vo svetot!
Rabotite bile relativno ednostavni vo vremeto koga bila potpi{ana Pariskata Konvencija vo 1883 god. Pronao|a~ot koj{to sakal da dobie za{tita vo celiot svet, ili barem za{tita vo nazna~en broj na teritorii, trebal da sorabotuva so patentnite zavodi od samo nekolku dr`avi. U{te pove}e, formalnostite za dobivawe na za{tita bile ograni~eni na brojot i tro{ocite koi{to bile relativno eftini.
Naskoro, patentniot sistem stana mnogu skap za pronao|a~ot, so voveduvaweto na site vidovi na novi formalnosti: godi{ni taksi, ( ili drugi na~ini na taksi za odr`uvawe), taksi za ispituvawe, itn., itn., taksi, taksi, taksi! I pri postapuvaweto so ovie novi, ~esto pati komplicirani formalnosti, asistencijata od eksperti- patentni agenti ili zastapnici-stana neophodno potrebna, so {to tro{ocite na postapkata na patentiraweto stanuvaat u{te povisoki. Kutriot pronao|a~, ne mu ostanuva ni{to drugo osven, ili da bide sogolen do gola ko`a ili da se otka`e od me|unarodniot patenten sistem.
Da, patentniot sistem stana glavobolka. Taka vo 1970 god, be{e potpi{an nov me|unaroden dogovor vo Va{inton D.S. , nare~en Dogovor za sorabotka vo oblasta na patentite (RST). Sepak, ovoj nov sistem na sorabotka pome|u dr`avite, ne ja promeni su{tinata na vospostaveniot sistem, za dobivawe na me|unarodna za{tita na pronajdokot, mislam, vo pove}e od edna dr`ava. Dodeluvaweto na patenti, prodol`i da bide privilegija na sekoja zemja. Vsu{nost, edna od glavnite novosti na RST, be{e deka so ovoj nov sistem vie mo`ete da gi odbegnete separatnite nacionalni patentni prijavi, vo patentnite zavodi na sekoja dr`ava, so ednostavno podnesuvawe na edna "me|unarodna" patentna prijava vo eden patenten zavod. PST sistemot e definitivno podobruvawe. Me|utoa toa e limitirano podobruvawe, so prijavata se dobiva samo patentna za{tita, a ne se dodeluva patent.
RST se doka`a kako dobra ideja. Vo 2000 godina, brojot na RST prijavite ja dostigna brojkata od 91.000. No, postoi i druga strana na medaljata. Novi pravila bea regularno dodadeni na RST.
    Donekade ovoj sistem bi mo`el da se sporedi so xungla, kade{to vie ja gubite voljata...i va{ite pari. Na ovoj na~in, o~ajot na mnogute individualni pronao|a~i, kako i nedostatokot na interes za RST se poka`uvaat preku taka maliot interes na malite i srednite inovativni kompanii.
Kako {to nekoi od vas znaat, SAD se denes vo frontalnata linija vo odnos na drasti~nite reformi vo RST. Nivnite pretstavnici formalno podnesuvaa predlozi vo toj pravec na sostanocite na SOIS (Svetska Organizacija za Intelektualna sopstvenost) (RST sobranija) vo septemvri-oktomvri 2000. Sugestiite na SAD bea, deka reformata na RST bi trebalo da bide vo vtorata faza. Prvata faza od 5 godini, so skromen obem , se sostoi vo reducirawe na formalnostite i tro{ocite, kako i modificirawe na odredeni RST postapki so cel da stanat konformni na onie od skoro prifateniot Dogovor za Patenten Zakon (PLT). Vtorata petgodi{na faza predlo`ena od SAD za reformata na RST, ima intencija da vodi kon mnogu pogolemi, podlaboki i podrasti~ni promeni na RST, kako {to prethodno rekov, na sega{niot sistem na prijavuvawe.
Sledejki gi ovie preliminarni diskusii od minatiot septemvri, koga predlozite na SAD bea za prv pat podneseni, SOIS ja organizira prvata runda diskusii koi{to }e bidat zastapeni vo @eneva od 21 do 25 (toa e to~no za 3 dena).
Zna~i, mo`e da se ka`e deka, pronao|a~ite se nakloneti kon drasti~ni reformi na RST. Reforma koja{to vodi kon simplificirawe na formalnostite, namaluvawe na tro{ocite, i za koja{to se veruva so mnogu nade` deka }e go ras~isti patot kon Svetskiot Patent, koj{to }e bide na raspolagawe na pronao|a~ite i priznaen od site dr`avi.
Dozvolete mi da vi dadam samo kratok pregled na diskusiite za RST reformata koja{to treba da se odr`i slednata nedela vo SOIS. Nadvor od 15-te predlozi napraveni od SAD, vo ramkite na nivnata prva pettogodi{na faza na reformite, jas }e zboruvam za prvite dva predloga.
Sega, koga popolnuvate prijava za RST patent, vie treba da dezignirate vo prijavata, koi se dr`avite vo koi{to sakate za{tita za va{iot pronajdok, i sekako, da gi platite soodvetnite taksi. SAD predlagaat totalna eliminacija na ovoj koncept na dezignirawe na dr`avite. Kolkavo uprostuvawe e toa, koga vie ne treba da vodite smetka deka rezultatot }e bide toj, {to RST prijavata }e postane validna avtomatski vo site dr`avi. U{te pove}e, tro{okot za dejstvoto - ili u{te podobro za ne - dejstvuvaweto! - }e bide reduciran na nula. Samo zamislete si! Nitu eden cent ( na mestoto od 840 [vajcarski franci, ili okolu 492$, kolku {to se baraat denes), ako gi dezignirate site RST dr`avi vo aplikacioniot obrazec. I u{te , nitu cent za patentniot zastapnik ili agent.
Na kratko: Nema dezignirawe na dr`avi - nema formalnosti. Nema formalnosti - nema taksi, i sekako nema pla}awe na patentnite agenti ili zastapnici! IFIA isto taka go poddr`uva ovoj Amerikanski predlog i poradi edna druga pri~ina, zatoa {to nie sme ubedeni deka edna edinstvena aplikacija validna vo site dr`avi, definitivno bi bila ~ekor napred kon voveduvaweto na Svetskiot Patent za koj{to nie sonuvavme.
Vtoriot predlog na SAD koj{to sakam da go spomenam e sledniot. Sega samo narodot ili `itelite na dr`ava ~lenka na RST, mo`at da go upotrebuvaat RST sistemot. SAD predlagaat da se eliminira toj uslov. Nie go poddr`uvame toj predlog, zatoa {to na{ata solidarnost vo IFIA odi do sekoj pronao|a~ vo svetot, bez razlika na nacionalnosta ili `itelstvoto. Na{eto mislewe e deka nema rezon zo{to eden pronao|a~, koj{to e po nacionalnost od zemja koja{to ne e ~lenka na RST, ili koj{to ne e `itel na zemja koja{to ne e Dogovorna Dr`ava, bi bil izbegnuvan , kaznuvan. Nie isto taka, osobeno go poddr`uvame ovoj predlog na SAD i poradi edna druga pri~ina. Ovaa reforma bi go ras~istila patot kon postignuvaweto na na{ata ultimativna cel, taa za Svetskiot Patent, eden patent otvoren kon celata svetska zaednica na pronao|a~i.
    Mo`e da se ka`e, nie site znaeme deka patot kon Rajot - ovde mislam sekako na Svetskiot Patent za koj{to sonuvame - e dolg i poln so trwe... Znaeme deka 10-godi{niot proekt na SAD za reformi na RST nema da bide lesno da se postigne. Najprvin, postoi ekstremna kompleksnost na sistemot. Vtoro, }e bide te{ko da se prilagodat site involvirani interesi. Nekoi Vladi gledaat na Amerikanskite predlozi so dubioza, a da ne zboruvame za nekoi patentni agenti ili zastapnici za koi{to pokompleksniot zakon zna~i i zarabotuva~ka na pove}e pari. I nemojte da me sfatite pogre{no: ako IFIA se soglasuva so prvite dva predlozi na SAD, toa ne zna~i deka se soglasuvame so site Amerikanski predlozi!
Duri i koga }e dojde denot koga RST }e bide reformirano, na{ata borba nema da zavr{i! ]e bide toa dolg pat pred Svetskiot Patent da bide eventualno usvoen. Poglednete ja samo Evropa! I pokraj nejzinite istoriski i kulturni afiniteti, Evropjanite seu{te ne se vo mo`nost da go usvojat Patentot koj{to bi bil prifaten od site dr`avi ~lenki na Evropskata Unija. I koga }e pomislite deka ovie diskusii se prolongiraat 30 godini...!
Ne treba da se ~udime koga vladite odbivaat da go upotrebuvaat terminot Svetski Patent na oficijalnite javni sostanoci! Tie porado go upotrebuvaat terminot "Globalen patenten sistem". Termin koj{to e nejasen i koj{to ne ja zatvora mo`nosta za kompromis.
I ovde, bi sakal da podelam so vas nekolku voop{teni misli za toa kako jas li~no gledam na Svetskiot Patent.
Prvo, Svetskiot Patent nema da ja eliminira potrebata od nacionalno odr`uvawe (ili regionalno) na patentite. Me|utoa, su{tinskite i proceduralnite odredbi na nacionalnite patentni zakoni }e treba da se harmoniziraat zatoa {to Svetskiot Patent bi bil baziran na pove}e ili pomalku isti principi i pravila. Sega{niot PLT, koj{to be{e usvoen vo 2000, se pretpostavuva deka treba da re{i najmnogu od proceduralnite aspekti na nacionalnite patentni zakoni. Diskusiite koi{to po~naa ovaa nedela vo SOIS, vo @eneva, koi{to se odnesuvaat na harmonizacijata na su{tinskite barawa na patentnite zakoni, bea naso~eni kon postignuvawe na vtorata cel, celta koja{to, kako {to znaeme, mnogu te{ko mo`e da se postigne.
Vtoro, Svetskiot Patent nema da ja eliminira potrebata za odr`uvawe na nacionalnite (ili regionalnite ) Patentni Zavodi. Me|utoa, nivnata funkcija }e treba da se adaptira. Toa nema da bide prv pat: u{te vo sedumdesettite i osumdesettite godini, uslugite za patentnite informacii bea dodadeni na tradicionalnite funkcii na Patentnite Zavodi. Vo podocne`nite godini, isto taka be{e vovedena promocijata na lokalnite pronao|a~ki aktivnosti. So gordost sakam da ka`am, deka se smetam za "tatko" na idejata za promocija na pronao|a~kite aktivnosti na me|unarodno nivo, a toa be{e vo vremeto koga bev vraboten vo SOIS.
Treto, Svetskiot Patent bi trebal da vklu~i nekolku glavni elementi. Spored mene, slednite tri bi bile osnova na sistemot:
- Me|unarodnoto ispituvawe mora da ima svrzuva~ki efekt, duri i vo slu~aj ako toa mora da bide prevzemeno od pove}e od eden nacionalen (ili regionalen) organ ovlasten za ispituvawe.
- Dodeluvaweto na Svetskiot Patent bi trebalo da bide odgovornost na eden ovlasten organ koj{to bi bil me|unarodno upravuvan. Mo`ebi SOIS, zo{to da ne? Taa ideja ne e nova, i ne e na IFIA. Idejata za "RST Patent" be{e lansirana 1998 na Me|unarodniot RST Simpozium vo Peking, od strana na Sekretarijatot na SOIS, preku eden od Zamenicite na Generalniot Direktor, G-dinot Fransoa Kir{o.
- Za vleguvaweto vo sila na Svetskiot Patent, o~igledno }e bide potrebno vospostavuvawe na Svetski Patenten Sud. Vistinski predizvik!
Li~no, mislam deka i pronao|a~ite i industrijata treba da najdat zaedni~ka osnova za da se dogovorat okolu ovie tri najva`ni aspekti na idniot Svetski Patent. Zboruvaj}i od ime na zaednicata na svetskite pronao|a~i, koi{to tuka gi pretstavuvam i za da odgovoram na pra{aweto dadeno ponapred vo podnaslovot od moeto izlagawe, mo`am da vi ka`am deka pronao|a~ite se podgotveni za Svetskiot Patent.
Zna~i, Svetskiot Patent bi bil sekako sistem dostapen do samostojnite pronao|a~i i Malite i Sredni Pretprijatija. Nie vo IFIA imame specijalna redukcija na RST taksite vo korist na ovie dve kategorii. Vpro~em, toa e ve}e slu~aj vo odreden broj na zemji, koi{to nudat namaluvawe na taksite vo iznos od najmalku 50%, za samostojnite pronao|a~i i malite i sredni pretprijatija, bez ogled na nivnata nacionalnost ili `itelstvo. Ovde sekako se vme{uva i ulogata na Vladite, zatoa {to Vladite se tie koi{to vo krajna instanca gi donesuvaat odlukite koi{to se odnesuvaat na patentniot sistem na nacionalno i me|unarodno nivo.

Dali Vladite }e go slu{nat na{iot glas, glasot na pronao|a~ite?
                       
______________________
Prevela so dozvola na avtorot
Liljana Markovska
BERIN DOO, Skopje